Mednarodni dan plesa 2025: Ples kot univerzalni jezik človečnosti 29 Apr 4:21 AM (6 days ago)
29. aprila po vsem svetu obeležujemo Mednarodni dan plesa, ki ga je leta 1982 na pobudo Plesnega odbora Mednarodnega gledališkega inštituta ITI prvič uvedel UNESCO. Datum praznovanja ni izbran naključno – 29. april je rojstni dan Jeana-Georgesa Noverra (1727–1810), francoskega baletnega reformatorja, ki velja za očeta sodobnega baleta.
Namen Mednarodnega dneva plesa je praznovanje plesa kot umetniške oblike, ki presega politične, kulturne in etnične meje ter združuje ljudi s skupnim jezikom – gibom. Vsako leto ob tej priložnosti svet prejme posebno poslanico, ki jo napiše izjemen plesalec ali koreograf. Poslanica se prevede v številne jezike in razpošlje po vsem svetu.
Za leto 2025 je avtor poslanice eden najprepoznavnejših plesalcev sodobnega časa, Mikhail Barišnikov, rojen v Rigi, Latviji, živeč v New Yorku. Njegova kariera, ki traja že več kot pet desetletij, je zaznamovana z vrhunskimi dosežki v baletu, sodobnem plesu, gledališču, filmu in televiziji. Med drugim je plesal s slovitim baletom Kirov, bil glavni plesalec Ameriškega baletnega gledališča (ABT), sodeloval z Georgeem Balanchinom in Jeromom Robbinsom pri New York City Baletu, bil umetniški vodja ABT in soustanovitelj White Oak Dance Project. Leta 2005 je ustanovil umetniški center Baryshnikov Arts v New Yorku, namenjen podpori večdisciplinarnim umetnikom z vsega sveta.
Mednarodna poslanica ob dnevu plesa 2025
“Pogosto slišimo, da lahko ples izrazi tisto, česar ne moremo izreči. Veselje, žalost in obup postanejo vidni – utelešeni izrazi naše skupne krhkosti. Ples v tem lahko prebudi empatijo, navdihne prijaznost in vzbudi željo po zdravljenju namesto škodovanju.Še posebej danes – ko na stotisoče ljudi trpi zaradi vojn, se sooča s političnimi pretresi in se dviga v protestu proti krivicam – je iskreno razmislek ključen.
To je težko breme, ki ga nalagamo telesu, plesu, umetnosti. A umetnost ostaja najboljši način, kako dati obliko neizgovorjenemu, in začnemo lahko z vprašanji:
Kje je moja resnica? Kako počastim sebe in svojo skupnost? Komu odgovarjam?”
-Mikhail Barišnikov
Ob Mednarodnem dnevu plesa 2025 praznujmo moč giba in umetnosti, ki nas povezuje, navdihuje in vodi k bolj sočutnemu svetu.
Veliko gostovanje Euripidisa Laskaridisa z Lapis Lazuli – otvoritvena predstava 60. Festivala Borštnikovo srečanje 29 Apr 1:18 AM (6 days ago)
NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO
Na jubilejnem 60. Festivalu Borštnikovo srečanje, ki bo v Mariboru potekal v začetku junija, se obeta gostovanje enega najizvirnejših in najbolj samosvojih sodobnih gledaliških ustvarjalcev – Euripidisa Laskaridisa. Njegova predstava Lapis Lazuli bo na sporedu 6. junija 2025 ob 20. uri v Dvorani Ondine Otta Klasinc Slovenskega narodnega gledališča Maribor in obeta gledališko izkušnjo, ki presega znano in vstopa v področje ritualnega, alkimističnega in vznemirljivo grotesknega.
Avtor predstave in performer Euripides Laskaridis je znan po svojih transformacijskih odrskih stvaritvah, kjer fizično gledališče prehaja v arhetipsko vizualno pripoved. S predstavo Lapis Lazuli, ki je nastala v produkciji Onassis Stegi (Atene), nadaljuje svoje raziskovanje absurda in telesa kot orodja komunikacije. V razmisleku o delu, ki ga je naslovil pred nastankom predstave naslovil Groza, človečnost in gledališka alkimija v Lapis Lazuli, je zapisal: »Ko se človek sreča s popolno neznanko, ko ne more ubežati občutku strahu in obenem miline, se zgodi preobrazba. Telo postane preroško.«
Predstava ni zasnovana kot narativna struktura, temveč kot niz transformacij, ki jih sprožajo materialnost odra, svetloba, zvok in telo performerja. »Ne gre za zgodbo. Gre za občutek, ki ga pustimo v prostoru, ko odidemo,« zapiše Laskaridis. Ob tem poudari, da predstava ne poskuša razlagati sveta, temveč ga uteleša. Lapis lazuli kot metamorfna kamnina, ki pod pritiskom spreminja svojo strukturo, deluje kot prispodoba za samo predstavo: gosta, žlahtna, nepredvidljiva, a hkrati izjemno občutljiva za vsak zunanji impulz.
Laskaridis ni neznanec slovenskemu občinstvu. Leta 2023 je že gostoval na 58. Festivalu Borštnikovo srečanje s projekcijo videa Here Not Here, prav tako je v sklopu festivala za študente AGRFT izvedel gledališko delavnico ter predstavil razstavo Self Portraits and Video Exhibition. Njegov prvi stik s slovensko gledališko krajino pa sega že v leto 2016, ko je s predstavo Relic gostoval na festivalu Front@ v Murski Soboti.
Ob Laskaridisu nastopajo v predstavi še Angelos Alafogiannis, Maria Bregianni/ Eftychia Stefanou, Dimitris Matsoukas in Spyros Ntogas, celotna ekipa pa sestoji iz mednarodno uveljavljenih sodelavcev s področij glasbe, scenografije, oblikovanja svetlobe in kostumografije. Skupaj ustvarjajo oder kot prostor duhovnega in fizičnega raztapljanja meje med gledalcem in odrskim dogajanjem.
Lapis Lazuli bo v slovenski festivalski krajini zagotovo izstopala kot redka priložnost za srečanje z enim najbolj radikalnih in hipnotičnih glasov sodobnega evropskega gledališča. Predstava je namenjena tistim, ki si v gledališču želijo občutiti tisto, kar besede težko zajamejo: prisotnost neizrekljivega.
V jubilejnem letu, ko Festival Borštnikovo srečanje praznuje 60. izvedbo, se s to predstavo simbolno povezuje preteklost festivala – ki je bil vedno prostor raziskovanja in drznosti – z njegovo prihodnostjo: odprtostjo, mednarodno umeščenostjo in umetniško radikalnostjo.
Lapis Lazuli bo na sporedu v petek, 6. junija 2025, ob 20.00 v Dvorani Ondine Otta Klasinc Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Vstopnice so že v prodaji pri gledališki blagajni SNG Maribor, na spletu in v mreži mojekarte.si.
###
Fotografije za medije so na voljo v spletnem medijskem središču.
https://www.sng-mb.si/2025/04/29/euripides-laskaridis-lapis-lazuli/
Avtorji fotografij so navedeni v imenih datotek
Dodatne informacije
Alan Kavčič
odnosi z javnostmi SNG Maribor
041/697-121
Balet na turneji po Švici 27 Apr 11:34 PM (7 days ago)
Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor je minuli konec tedna skupaj z dirigentom Jordijem Savallom in njegovim orkestrom Le Concert des Nations, ki sledijo historično ozaveščeni izvajalski praksi, na turneji v Švici izvedel Gluckov balet Don Juan ali Kamniti gost v koreografiji Edwarda Cluga.
Najprej so v soboto, 26. aprila 2025, nastopili v znameniti Victoria Hall v Ženevi, v nedeljo nadaljevali v koncertni dvorani Tonhalle v Zürichu, turnejo pa bodo danes v ponedeljek, 28. aprila, zaključili v dvorani Casino Bern.
Plešejo: Alexandre de Oliveira Ferreira, Daniel Domenech, Marlen Fuerte Castro, Catarina de Meneses, Asami Nakashima, Tijuana Križman Hudernik, Ionut Dinita, Davide Buffone in Matteo Magalotti. Kostumografija je delo Lea Kulaša, scenograf je Marko Japelj, oblikovalec luči Tomaž Premzl.
Balet Don Juan ou le Festin de pierre, ki je bil prvič uprizorjen leta 1761, zaznamuje začetek Gluckovega reformističnega glasbenega sloga s poudarkom na dramski pristnosti in psihološki poglobljenosti. Edward Clug je v svoji različici baleta, ki jo je ustvaril za Toulouški Ballet du Capitole jeseni 2024, subtilno in sodobno interpretiral klasično zgodbo ter se odmaknil od tradicionalne podobe nevarnega zapeljivca.
V njegovi postavitvi je Don Juan mladenič lahkotnega duha in zapeljivega nasmeha, ki ga ne žene pohlep po oblasti nad drugimi, temveč želja po igri, raziskovanju in svobodi. V ospredju ni brezkompromisno zapeljevanje, temveč Don Juanova brezskrbna lahkomiselnost in njegova nezmožnost, da bi razumel posledice svojih dejanj. Donna Elvira ni preprosta žrtev; postavljena je kot moralna sila, skoraj nadnaravna figura, ki ga na koncu pripelje do pogube. Njuno soočenje se odvija v dinamičnem ritmu, skozi raznoliko paleto čustev, od zapeljevanja do zavrnitve, od privlačnosti do maščevanja.
Clug je s preprostimi, a prefinjenimi gibi in močnim občutkom za dramsko napetost ustvaril balet, ki se neposredno navezuje na Gluckovo glasbo, polno jasnosti, elegance in notranjega žara.
Koncertno-plesni večer švicarske turneje dopolnjuje orkestrska suita iz lirične tragedije Les Boréades Jean-Philippa Rameauja.
Balet na turneji z Don Juanom v koreografiji Edwarda Cluga v Ženevi, Zürichu in Bernu 27 Apr 11:30 PM (7 days ago)
SPOROČILO ZA JAVNOST
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO
Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor je minuli konec tedna skupaj z dirigentom Jordijem Savallom in njegovim orkestrom Le Concert des Nations, ki sledijo historično ozaveščeni izvajalski praksi, na turneji v Švici izvedel Gluckov balet Don Juan ali Kamniti gost v koreografiji Edwarda Cluga.
Najprej so v soboto, 26. aprila 2025, nastopili v znameniti Victoria Hall v Ženevi, v nedeljo nadaljevali v koncertni dvorani Tonhalle v Zürichu, turnejo pa bodo danes v ponedeljek, 28. aprila, zaključili v dvorani Casino Bern.
Plešejo: Alexandre de Oliveira Ferreira, Daniel Domenech, Marlen Fuerte Castro, Catarina de Meneses, Asami Nakashima, Tijuana Križman Hudernik, Ionut Dinita, Davide Buffone in Matteo Magalotti. Kostumografija je delo Lea Kulaša, scenograf je Marko Japelj, oblikovalec luči Tomaž Premzl.
Balet Don Juan ou le Festin de pierre, ki je bil prvič uprizorjen leta 1761, zaznamuje začetek Gluckovega reformističnega glasbenega sloga s poudarkom na dramski pristnosti in psihološki poglobljenosti. Edward Clug je v svoji različici baleta, ki jo je ustvaril za Toulouški Ballet du Capitole jeseni 2024, subtilno in sodobno interpretiral klasično zgodbo ter se odmaknil od tradicionalne podobe nevarnega zapeljivca.
V njegovi postavitvi je Don Juan mladenič lahkotnega duha in zapeljivega nasmeha, ki ga ne žene pohlep po oblasti nad drugimi, temveč želja po igri, raziskovanju in svobodi. V ospredju ni brezkompromisno zapeljevanje, temveč Don Juanova brezskrbna lahkomiselnost in njegova nezmožnost, da bi razumel posledice svojih dejanj. Donna Elvira ni preprosta žrtev; postavljena je kot moralna sila, skoraj nadnaravna figura, ki ga na koncu pripelje do pogube. Njuno soočenje se odvija v dinamičnem ritmu, skozi raznoliko paleto čustev, od zapeljevanja do zavrnitve, od privlačnosti do maščevanja.
Clug je s preprostimi, a prefinjenimi gibi in močnim občutkom za dramsko napetost ustvaril balet, ki se neposredno navezuje na Gluckovo glasbo, polno jasnosti, elegance in notranjega žara.
Koncertno-plesni večer švicarske turneje dopolnjuje orkestrska suita iz lirične tragedije Les Boréades Jean-Philippa Rameauja.
###
LE CONCERT DES NATIONS
Ko sta Jordi Savall in njegova žena Montserrat Figueras leta 1989 ustanovila Le Concert des Nations, je bil to španski odgovor na množični vznik ansamblov, posvečenih zgodovinski izvajalski praksi, ki so že obstajali v Angliji in Nemčiji. Francosko ime ansambla odraža njegov širok, skoraj kozmopolitski umetniški razpon, ki sega vse od zgodnjega baroka do romantike, tj. od Monteverdija, Lullyja, Bibra, pa vse do Arriage in Mendelssohna. Program ansambla vključuje tako izključno orkestralna dela kakor tudi opere in druge vokalno-instrumentalne skladbe.
Več kot petdeset posnetih albumov ansambla Le Concert des Nations je prejelo številna prestižna priznanja, med drugim nagrado Midem Classical Award in priznanje nemških glasbenih kritikov. V zadnjem času so izjemen odziv požele njihove interpretacije Haydnovega oratorija Stvarjenje (Die Schöpfung) ter celotnega cikla Beethovnovih simfonij.
JORDI SAVALL
Katalonskega gambista in dirigenta Jordija Savalla je neki kritik nedavno označil za glasbenika sveta – in to z dobrim razlogom. Njegova glasbena radovednost namreč sega čez meje celin in kultur, od staroselskih ljudstev Južne Amerike do arabskega sveta.
Kot muzikolog vedno vidi širšo sliko, hkrati pa je izrazito politično angažiran umetnik, ki organizira koncerte na teme suženjstva, judaizma, vojne in miru ter se ne ustraši niti drznih dejanj, kot je zavrnitev nacionalne nagrade v protest proti kulturni politiki svoje države.
Da bi lahko uresničil svojo umetniško vizijo, je Savall od leta 1974 ustanovil več ansamblov, kot so Hespèrion XX (oziroma XXI), La Capella Reial de Catalunya, Le Concert des Nations ter izjemno uspešno založbo AliaVox, s katero ohranja popolno umetniško neodvisnost.
VICTORIA HALL, Ženeva
Victoria Hall je ena najprestižnejših koncertnih dvoran v Švici, zgrajena med letoma 1891 in 1894 ter posvečena kraljici Viktoriji. Dvorana s 1.700 sedeži slovi po izvrstni akustiki in gostoljubju vrhunskih umetnikov, kot so Yehudi Menuhin, Martha Argerich in Cecilia Bartoli. Danes je glavni domicil Orkestra Romandije (Orchestre de la Suisse Romande), hkrati pa gosti svetovno priznane soliste in ansamble.
TONHALLE, Zürich
Tonhalle v Zürichu, zgrajena leta 1895, velja za eno najboljših koncertnih dvoran na svetu, znano po izjemni akustiki. Dom Tonhalle-Orchestra Zürich je bil odprt s koncertom pod vodstvom Johannesa Brahmsa. Dvorano, ki se nahaja v sklopu Kongresshausa, so v zadnjih desetletjih večkrat prenovili, pri čemer so ohranili njen zgodovinski značaj in akustično odličnost. Nastopajo največji svetovni orkestri in solisti.
CASINO BERN
Casino Bern je že od odprtja leta 1909 središče kulturnega in družabnega življenja v Bernu. V zgodovinskem objektu v središču starega mesta, kjer so nastopali Louis Armstrong, Grace Kelly in Herbert von Karajan, danes redno koncertirajo Komorni orkester Berna, Bernska simfonieta in številni priznani solisti. Dvorana ostaja priljubljeno prizorišče za koncerte, kulturne dogodke in elitne prireditve.
Fotografije za medije so na voljo v spletnem medijskem središču.
https://www.sng-mb.si/2025/04/28/balet-na-turneji-z-don-juanom-po-svici/
Gledališka blagajna med prvomajskimi prazniki zaprta 25 Apr 8:51 AM (10 days ago)
Spoštovani obiskovalci gledališča,
obveščamo vas, da bo gledališka blagajna SNG Maribor od 28. aprila do 4. maja 2025 zaprta.
Številne vstopnice za uprizoritve v prihodnjih mesecih so naprodaj v spletni trgovini, ki je naši najzvestejši publiki na voljo 24 ur na dan vse dni v tednu. Tako lahko vstopnice za želene predstave in koncerte kupite preko spleta ali pri posrednikih sistema mojekarte.si.
Vsem želimo lepe prvomajske praznike!
Sprememba ure začetka predstave v Zagrebu – Cigan, ampak najlepši 23 Apr 2:17 AM (12 days ago)
Abonentke in abonente Evropskega abonmaja obveščamo, da se bo uprizoritev Ciganin, ali najlepši v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, ki si jo bomo ogledali v soboto, 26. aprila 2025, izjemoma pričela ob 19.30, in ne ob 18.00, kot je bilo sprva načrtovano. Odhod avtobusa iz Maribora ostaja nespremenjen, in sicer ob 14.00.
Uprizoritev Ciganin, ali najlepši, ki temelji na istoimenskem romanu Kristiana Novaka, velja za enega najodmevnejših hrvaških gledaliških projektov zadnjega desetletja. Gre za kompleksno zgodbo o ljubezni, predsodkih, identiteti in družbenih razslojenostih, uprizorjeno v izrazitem gledališkem slogu, ki združuje elemente kriminalke, melodrame in dokumentarnega pristopa, podprtega z živo romsko glasbo.
Hvala za razumevanje!
Premiera Fedre v režiji Livije Pandur 22 Apr 3:45 AM (13 days ago)
Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 25. aprila 2025, v Dvorani Frana Žižka premierno uprizorila Fedro v režiji Livije Pandur. Gre za arhetipsko zgodbo o ljubezni, strasti, politiki in usodi, ki jo je po motivih Jeana Racina, Seneke, Evripidovega Hipolita in Ognjev Marguerite Yourcenar priredil Tibor Hrs Pandur ter jo zaznamujejo plasti antičnih referenc in sodobnih premislekov. Igrajo Nataša Matjašec Rošker, Branko Šturbej k. g., Petja Labović, Julija Klavžar, Minca Lorenci in Blaž Dolenc.
Tragična zgodba o Tezejevi ženi, ki se zaljubi v svojega pastorka Hipolita, razkriva globine ljubezenske krivde in kazni, hrepenenj, osamljenosti ter pomanjkanja milosti in sočutja. Prikazuje, kaj se zgodi, ko postaneta strast in sram instrumenta uničenja – ne le glavne junakinje, temveč vseh, ki jih zadeva vprašanje človekovega končnega smisla in njegove svobode.
Sodobne uprizoritve antičnih in klasicističnih besedil pogosto razpirajo vprašanja, ki so danes enako aktualna kot ob njihovem nastanku. Režiserka Livija Pandur o sodobnem pogledu na Fedrino zgodbo razmišlja takole: »Ko po skoraj 2500 letih od nastanka Evripidovega Hipolita, po skoraj 2000 letih od Senekove Fedre in po več kot 350 letih, kolikor je minilo od Racinove Fedre, odstranimo plasti časa, je Fedra še vedno tragedija o fenomenu vzpostavljanja moči in o neustavljivi, uničujoči ljubezni, ki nenehno niha med razumom in strastjo, med življenjem in smrtjo – smrtjo, ki na koncu postane njena edina mogoča rešitev. Umiranje na obroke, od trenutka, ko se zaljubi.«
Hkrati pa sodobna dekonstrukcija mita odpira tudi nova vprašanja o moči, želji in identiteti. »Uprizoritvena strategija je odsev realne situacije: sodobni ljudje uprizarjajo antično zgodbo, zato lahko liki s sodobne perspektive komentirajo lastno vlogo, ki so jo ‘prisiljeni’ igrati. Zmožni so tako rekoč posthumno zreti in komentirati lastno usodo,« dodaja Tibor Hrs Pandur, ki je tudi dramaturg uprizoritve.
Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, avtor glasbe Branko Rožman, koreografinja Tanja Zgonc, lektorica Metka Damjan, oblikovalka videa Lina Rica, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec, asistentka kostumografa Lara Kulaš, svetovalec za borilne veščine Žiga Ozmec in asistentka lektorice (študijsko) Zala Reich.
Premiera Drame SNG Maribor – Fedra v režiji Livije Pandur 22 Apr 12:09 AM (13 days ago)
SPOROČILO ZA JAVNOST
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO
Premiera Drame SNG Maribor
Fedra v režiji Livije Pandur
po motivih Jeana Racina, Seneke, Evripidovega Hipolita in Ognjev Marguerite Yourcenar priredil Tibor Hrs Pandur
MARIBOR, 22. APRIL – Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 25. aprila 2025, v Dvorani Frana Žižka premierno uprizorila Fedro v režiji Livije Pandur. Gre za arhetipsko zgodbo o ljubezni, strasti, politiki in usodi, ki jo je po motivih Jeana Racina, Seneke, Evripidovega Hipolita in Ognjev Marguerite Yourcenar priredil Tibor Hrs Pandur ter jo zaznamujejo plasti antičnih referenc in sodobnih premislekov. Igrajo Nataša Matjašec Rošker, Branko Šturbej k. g., Petja Labović, Julija Klavžar, Minca Lorenci in Blaž Dolenc.
Tragična zgodba o Tezejevi ženi, ki se zaljubi v svojega pastorka Hipolita, razkriva globine ljubezenske krivde in kazni, hrepenenj, osamljenosti ter pomanjkanja milosti in sočutja. Prikazuje, kaj se zgodi, ko postaneta strast in sram instrumenta uničenja – ne le glavne junakinje, temveč vseh, ki jih zadeva vprašanje človekovega končnega smisla in njegove svobode.
Sodobne uprizoritve antičnih in klasicističnih besedil pogosto razpirajo vprašanja, ki so danes enako aktualna kot ob njihovem nastanku. Režiserka Livija Pandur o sodobnem pogledu na Fedrino zgodbo razmišlja takole: »Ko po skoraj 2500 letih od nastanka Evripidovega Hipolita, po skoraj 2000 letih od Senekove Fedre in po več kot 350 letih, kolikor je minilo od Racinove Fedre, odstranimo plasti časa, je Fedra še vedno tragedija o fenomenu vzpostavljanja moči in o neustavljivi, uničujoči ljubezni, ki nenehno niha med razumom in strastjo, med življenjem in smrtjo – smrtjo, ki na koncu postane njena edina mogoča rešitev. Umiranje na obroke, od trenutka, ko se zaljubi.«
Hkrati pa sodobna dekonstrukcija mita odpira tudi nova vprašanja o moči, želji in identiteti. »Uprizoritvena strategija je odsev realne situacije: sodobni ljudje uprizarjajo antično zgodbo, zato lahko liki s sodobne perspektive komentirajo lastno vlogo, ki so jo ‘prisiljeni’ igrati. Zmožni so tako rekoč posthumno zreti in komentirati lastno usodo,« dodaja Tibor Hrs Pandur, ki je tudi dramaturg uprizoritve.
Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, avtor glasbe Branko Rožman, koreografinja Tanja Zgonc, lektorica Metka Damjan, oblikovalka videa Lina Rica, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec, asistentka kostumografa Lara Kulaš, svetovalec za borilne veščine Žiga Ozmec in asistentka lektorice (študijsko) Zala Reich.
###
Uredništva prosimo, da akreditirajo novinarje, ki bodo poročali o uprizoritvi.
Fotografije za medije so na voljo v spletnem medijskem središču.
https://www.sng-mb.si/2025/04/22/fedra/
Foto: Peter Giodani/SNG Maribor
dodatne informacije
Alan Kavčič
041/697-121